Družinski in ponavljajoči se vzorci
Poznaš svoj odziv. Zdaj želiš več izbire.
Ob kritiki se začneš dokazovati. Ob nestrinjanju utihneš. Ko je nekdo nezadovoljen, najprej preveriš, kaj moraš popraviti pri sebi. V glavi veš, da imaš druge možnosti, v trenutku pa se znova zgodi podobno.
Skozi proces raziskujeva, kje in kako si takšne odzive usvojil, kaj jih sproži danes ter kaj želiš vaditi namesto njih.
Vloge, ki jih lahko nosimo s seboj
V družini si morda pogosto skrbel za mir, skušal biti brez napake ali se naučil svojih potreb ne kazati preveč. Nekatere od teh strategij so ti lahko takrat pomagale. Danes preverjava, ali so še skladne s tem, kako želiš živeti.
Izrazi, kot sta »materinska rana« in »očetova rana«, lahko poimenujejo boleče izkušnje z bližnjimi. Pri delu jih uporabljava le, če ti pomagajo opisati tvoje doživljanje. Sami po sebi niso diagnoza ali razlaga celotnega življenja.
Pogledava vzorec, ko se dejansko zgodi.
Izbereva nedaven primer. Kaj se je zgodilo? Kaj si pričakoval? Kaj si občutil in naredil? Kaj je odziv kratkoročno omogočil in kakšne posledice je imel pozneje?
Z vprašanji, refleksijo, NLP orodji ali igranjem vlog razširjava nabor možnosti. Prvi korak je lahko nekaj zelo majhnega: opaziti trenutek pred avtomatičnim opravičilom, prositi za čas ali izreči svoje stališče v eni povedi.
Preteklosti ni treba prisiliti v eno razlago.
Delava s tem, česar se spomniš in kar doživljaš danes. Ne iščem domnevno skritih spominov in ne določam krivca za tvoje odzive. Interpretacije preverjava skupaj; lahko jih tudi zavrneš.
Odpuščanje, sprava ali ponoven stik z družinskim članom niso vnaprej določen cilj. Tvoja odločitev je lahko tudi več distance ali drugačna meja.
Če se dotakneva težkih izkušenj
Sam določaš, koliko želiš povedati. Ob izrazitih posledicah travmatičnih dogodkov preveriva, ali je potrebna specializirana obravnava. V okviru coachinga se lahko osredotočiva na sedanje potrebe, vire podpore in vsakodnevne izbire.